Zaradi nenehne menjave toplih, hladnih, deževnih in sončnih obdobij se letniki med seboj zelo razlikujejo. Lahko so si podobni, a nikoli niti dva nista popolnoma enaka. Od začetka rastne dobe do konca trgatve dnevno spremljamo vreme. Na podlagi meteoroloških podatkov in dolgoletnih izkušenj se odločamo o vseh opravilih v vinogradu, še posebej pozorno o optimalnem času trgatve. Tako lahko v vsakem letniku, pri vseh sortah dosežemo najboljšo možno kakovost in želeni slog vina..
Tako kot v lanskem letu, je zima bila blaga, brez snega, z redkimi temperaturami pod ničlo. V marcu in aprilu je bilo hladneje kot običajno. Dne 7. 4. zjutraj se je temperatura spustila do -3 OC. Brsti pri zgodnejših sortah so se šele začeli odpirati in so to nevarno nizko temperaturo prenesli brez poškodb. Spomladanski pozebi smo se v naših vinogradih za las izognili.
Zaradi hladnega vremena v maju se je cvetenje začelo šele 14. 6. To je najpozneje v zadnjih 25-ih letih. Takoj po začetku se je naglo otoplilo in cvetenje je potekalo nemoteno ter zelo hitro pri vseh sortah.
Poletje je bilo lepo, toplo, brez ekstremnih vročin in z malo padavinami. Tako vreme je v veliki meri nadoknadilo zamudo pri cvetenju in s trgatvijo smo začeli 13. 9. Lepo vreme z značilnimi hladnimi nočmi in sončnimi dnevi se je nadaljevalo vse do konca trgatve. Trgatev smo opravili v 15 delovnih dneh in potrgali načrtovano količino odlične kvalitete.
Grozdje je zaradi primerne obremenitve ter idealnega vremena v avgustu in septembru odlično dozorelo. Še posebej nas je presenetila intenzivnost arome pri šiponu. Zaradi razmeroma majne količine padavin v času dozorevanja imamo v letniku 2021 izjemno zrelost, veliko koncentracijo zrelih arom in zelo bogat okus.
Zima, kot že nekaj predhodnih, je bila blaga in brez snega. Pretopli zimski meseci spodbudijo zgodnje brstenje in pomenijo nevarnost spomladanske pozebe. Konec marca se je ohladilo, sredi aprila je padel sneg in brstenje se je pričelo v normalnem času. Začetek rastne dobe je bil zaradi hladnega aprila in maja še nekoliko poznejši kot v preteklih letih.
Cvetenje se je začelo 1. junija. Zaradi hladnejšega vremena je potekalo počasneje, vendar nemoteno. Konec pomladi in na začetku poletja je bilo prav tako hladneje, s pogostimi padavinami. Poletje je bilo lepo, sončno, ne prevroče, brez veliko padavin, neurij, toče. Dozorevanje je potekalo ob zmernih temperaturah, ki so odlične za razvoj arom.
Ko smo se že pripravljali na trgatev, zadovoljni, da smo leto odnesli brez ujm, nas je 30. avgusta, zadnji vroč in soparen dan v letu, zajelo hudo neurje s točo. Močni sunki vetra so podirali drevesa in odkrivali strehe hiš. Nevihta je zajela velik del našega vinorodnega okoliša. Prizanesla je le vzhodnemu (Ivanjkovci) in zahodnemu (Kog) delu. Veliko nasadov je utrpelo škodo – večjo ali manjšo, odvisno od izpostavljenosti posameznega vinograda. Dva naša vinograda, Lešnica in Brebrovnik, je toča močno prizadela – trte so izgubile toliko listne mase, da grozdje ni dozorelo in smo ga izločili. V ostalih vinogradih poškodbe niso bile hude. Sončno in suho vreme je omogočilo, da je grozdje normalno dozorelo. Ker je toča bila tako pozno, so tudi mladice že dozorele, olesenele in so brez globokih ran. Zato večjih težav pri rezi v prihodnjem letu ne bo.
Trgatev se je začela en teden pozneje kakor v zadnjih, zgodnejših letnikih. Med 9. septembrom in 6. oktobrom, smo v značilnih, lepih sončnih dnevih s hladnimi nočmi, brez težav pospravili pridelek. Izpad zaradi toče je bil 30 %. Pri trgatvi smo pozorno odbrali dobro dozorelo, zdravo grozdje in pri vseh sortah dobili odlično osnovo za vina letnika 2020.
Zima, še posebej v februarju, je bila nadpovprečno topla, brez snega. V tem času je v vinogradih najpomembnejše opravilo rez. Le-ta je bila še posebej zahtevna v vinogradih, v katerih smo v preteklem letu imeli močno točo, saj so poganjki bili močno poškodovani.
Vse do pomladi je močno primanjkovalo padavin, zaloga vlage v tleh ni bila zadostna. V aprilu in maju se je ohladilo, rast je bila upočasnjena. Cvetenje se je začelo 7. junija, kar je teden ali dva pozneje kot v preteklih, toplejših letnikih. V dolgoletnem povprečju je to v našem okolišu sicer običajen čas cvetenja. Zaradi toplega vremena je cvetenje potekalo hitro, obilne padavine v začetku poletja so rast močno okrepile. Avgust je bil suh, vroč, ob hladnih nočeh se je dozorevanje pospešilo.
S trgatvijo smo začeli 10. septembra. Lepo vreme je omogočalo, da je potekala brez kakršnikoli težav. Količina in kakovost pridelka sta bili optimalni.
Letnik 2019 smo zaključili brez neugodnih vremenskih dogodkov. Leto je bilo nekoliko hladnejše kot nekaj letnikov poprej, vendar ravno prav za značilen, dober Štajerski letnik: zrelo grozdje, z lepo kislino in intenzivno aromatiko pri vseh sortah.
Začetek leta je bil topel, v februarju pa je prišla prava zima, z veliko snega in stalnimi temperaturami pod 0 oC. Najbolj hladno je bilo konec februarja in prve dni marca, ko smo na vinogradniških legah izmerili -13 oC, v dolinah -22 oC. Nevarnost zimske pozebe je bila velika, saj se je trta že v januarju delno prebudila, a na dobrih legah škode ni bilo.
Zima je vztrajala vse do konca marca, nato se je naglo otoplilo. Zaradi obilice vlage in nadpovprečnih temperatur se je rast začela zgodaj. Veliko deževnih dni, toplo vreme in intevnzivna rast so povzročili močan pojav peronospore. Cvetenje se je začelo 23. maja. Potekalo je v lepem vremenu in se hitro končalo pri vseh sortah.
V juniju je bilo vroče, soparno, z veliko vlage. Začele so se pojavljati nevihte. Bolj zgodaj, pogosteje in intenzivneje kot običajno. Nevihta 8.6. je prinesla prvo točo in vidno škodo na pridelku v vinogradih v Ivanjkovcih in Brebrovniku. Štiri dni za tem je na istem mestu bila še močnejša nevihta s točo in vetrom, ki je v teh vinogradih povzročila velik izpad pridelka. Listi in poganjki so zaradi močnega vetra bili prav tako poškodovani. Trta je potrebovala 3 tedne, da si je opomogla. Vinogradi na ostalih lokacijah niso utrpeli škode.
Poletje je bilo brez neviht, ne prevroče, dozorevanje grozdja je potekalo lepo in hitro. S trgatvijo smo zaradi zamude pri gradnji v novi kleti začeli 6. septembra, zgodaj glede na datum, a zadnji čas glede na zrelost grozdja. Morali smo pohiteti. Sončen in zmerno topel september je omogočil lepo dozorevanje grozdja in nemoten potek trgatve pri vseh sortah, tako da smo s končali že 25. septembra. Grozdje je bilo lepo, zdravo in zrelo. Prvi letnik v novi kleti je odličen, pridelali smo vina s poudarjeno sortnostjo in zelo bogatim okusom.
Januar je bil zelo hladen. Temperature so bile krepko pod ničlo, nekaj dni pod -12 oC, v nižje ležečih vinogradih še nekaj stopinj hladnje, na meji zimske pozebe. Sledila sta nadpovprečno topla februar ter marec in brstenje se je začelo zgodaj. Sredi aprila, ko so bili poganjki že razviti, se je ohladilo. Vdor hladnega zraka 21. aprila je povzročil spomladansko pozebo. Temperature so med 5. in 6. uro zjutraj bile pod -1,0 oC. Na posameznih mikrolokacijah – nižjih, zaprtih, zahodnih legah se je hladen zrak zadržal dalj časa in ti vinogradi so utrpeli škodo. Največ pri sortah, ki zgodaj odganjajo in so poganjki bili bolj razviti. Pri rumenem muškatu je pozeblo kar 60 % poganjkov, pri šiponu 20 %. Pri ostalih sortah večje škode ni bilo.
Pomlad se je nadaljevala s toplim vremenom in cvetenje se je začelo že 30. maja. Nadpovprečno toplo in sušno vreme je bilo tudi poleti. 12. junija smo se za las izognili toči, ki je padala le nekaj 100 m stran od naših vinogradov v Ivanjkovcih, Radomerju in Jeruzalemu. Vroče, suho poletje je pospešilo dozorevanje grozdja in s trgatvijo smo začeli že 30. avgusta.
Začetek trgatve je potekal odlično, v drugi polovici septembra je, zaradi hitrega dozorevanja in veliko deževnih dni, grozdje napadel botritis. Ker smo s trgatvijo začeli pravočasno smo veliko večino grozdja potrgali v optimalnem stanju. Končali smo že 28. septembra. Izpad pridelka zaradi botritisa je bil pri renskem rizlingu in šiponu.V tem letu so nam grozile vse možne naravne ujme. K sreči smo se izognili zimski pozebi ter brez hujših posledic preživeli spomladansko pozebo, točo, poletno vročino in septembrsko deževje. Pridelali smo zrelo, zdravo grozdje in dobili odličen letnik z zelo bogatimi vini.
Hladnemu januarju, ko so temperature v večini dneh bile nenehno pod ničlo, so sledili nadpovprečno topli februar, marec in april. Odganjanje se je začelo nekoliko prej, kar vedno pomeni nevarnost spomladanske pozebe.
Konec aprila, ko so poganjki že imeli razvitih 4-5 listov, se je naglo ohladilo. 26. aprila so temperature na nižjih legah padle pod 0o, v dolinah do - 4o C. Dan za tem je zapadlo še 10 cm snega. Tri dni smo bili v veliki negotovosti. Nekaj več snega, nekaj desetink stopinje nižje temperature in lahko bi izgubili ves pridelek.
K sreči se to na najboljših legah ni zgodilo.
Trta si je po nekaj dneh opomogla, rast se je nadaljevala normalno. Cvetenje se je začelo 2. junija in je potekalo brez težav. V vinogradih v Ivanjkovcih in Jeruzalemu je 6. julija bila toča, ki pa ni poškodovala grozdja. Poletje je bilo razmeroma hladno in dozorevanje je bilo upočasnjeno.
Ob koncu avgusta se je začelo sončno in suho obdobje. S trgatvijo smo v začeli 9. septembra. Zaradi lepega vremena je potekala brez težav. Končali smo 6. oktobra s šiponom v Jeruzalemu.
Letnik 2016 je bil resnično dramatičen. Spomladansko pozebo in točo smo preživel brez hudih posledic in pridelali grozdje, ki povsem ustreza našim visoko postavljenim merilom.
Zima je bila topla. V januarju je nekaj dni povprečje bilo nad 8°C kar je teoretični prag za začetek vegetacije. Februar je bil hladnejši, toda izrazito nizkih temperatur ni bilo.
Aprila se je naglo otoplilo in brstenje se je začelo hitro. Zaradi suhega in razmeroma hladnega vremena je potekalo počasi. Cvetenje se je začelo 31.5., kar je nekaj dni prej od dolgletnega povprečja. Potekalo je v lepem vremenu in v 10-ih dneh je bilo zaključeno pri vseh sortah.
Poletje je bilo vroče, padavin je bilo dovolj. V vinogradu na Jeruzalemu nas je 16. avgusta prestrašila toča. V manjši meri je prizadela le sorto šipon, ki ima večje grozde. Poškodovane jagode so se zaradi vročega, suhega in vetrovnega vremena posušile. Tako vreme je hkrati pospešilo dozorevanje, zato smo na južnih legah pohiteli s trgatvijo.
Trgatev je pri vseh sortah potekala v lepem, zelo toplem vremenu. Grozdje je bilo popolnoma zdravo in lepo dozorelo. Konec septembra je bilo nekaj deževnih dni, ki so prekinili trgatev, a k sreči smo glavninio pridelka že imeli pod streho. S trgatvijo smo končali v začetku oktobra. Takoj za tem se je naglo ohladilo in ves mesec močno deževalo.
S pravočasno trgatvijo smo ohranili kisline in arome ter zaradi zmernega pridelka dobili zelo koncentrirana in bogata vina.
Zima je bila mila, brez snega. Konec januarja se je pojavil žled, ki je v večjem delu Slovenije povzročil katastrofalno škodo v gozdovih, na električnih vodih, železnici. Kljub temu, da smo bili 10 dni okovani v led, pri nas ni bilo večjih težav.
Toplo spomladansko vreme in s tem odganjanje se je začelo zgodaj. Prve odprte cvetove smo opazili že 27. maja. Cvetenje se je zaradi dežja začelo neenakomerno, ko pa se je vreme izboljšalo, je potekalo nemoteno in se je lepo izteklo. Sledili so nenavadno hladni in deževni poletni meseci. V juliju in avgustu je padlo nadpovprečno veliko padavin in pričakovali smo lepo jesen. Žal je tudi september bil hladen in deževen. Padlo je rekordnih 212 mm dežja. V številnih vinogradih je to povzročilo močno plazenje tal in kar je najhuje, pokanje grozdnih jagod in s tem nevarnost gnilobe. Zaman smo čakali daljše sušno, sončno obdobje, ki bi preprečilo gnitje in pospešilo dozorevanje grozdja.
S trgatvijo smo začeli 17. septembra. Tako kot v letu 2010 je bilo zaradi slabega vremena veliko grozdja nedozorelega in zaradi obilnih padavin tudi gnilega. Z veliko potrpežljivostjo smo odbirali samo zdrave in primerno zrele grozde. Trgatev je zato potekala zelo počasi, izpad pridelka je bil zelo velik. Pri zgodnjih sortah povprečno 40 %, pri poznih pa 70 %. Tako želeno lepo jesensko vreme je seveda prišlo prepozno, v oktobru, po končani trgatvi. Letnik 2014 si bomo zapomnili po veliko deževnih dnevih in težavah, ki jih je to povzročilo. Hladno vreme, skrbna odbira grozdja in natančno delo v kleti pa so zaslužni, da so v vseh vinih odlično izražene sortne značilnosti.
Zima je bila dolga, z veliko padavinami. V januarju in februarju je večkrat zapadlo tudi do 80 cm snega, hladno je bilo vse do konca marca. Spomladansko taljenje snega je povzročilo poplave v dolinah, v vinogradih, ki so na težjih tleh, pa močno plazenje tal. Naši so k sreči na lažjih, peščenih tleh. Delno je bil prizadet le vinograd v Brebrovniku, kjer so v spodnjem delu tla ilovnata.
Velika zaloga vlage v tleh in nagla otoplitev sta omogočili dobro brstenje in bujen začetek rasti. Konec maja se je ohladilo, jutranje temperature so za nekaj dni padle pod 10°C. Rast se je skoraj ustavila. Cvetenje se je začelo 7. junija, takoj po otoplitvi. To je nekaj dni pred dolgoletnim povprečjem. Potekalo je nemoteno in v dvanajstih dneh je bilo zaključeno. Poletje je imelo več izrazito vročih obdobij, 8. avgusta je bilo rekordnih 38°C. Rast je bila zelo bujna, razvoj jagod hiter, začetek dozorevanja zelo zgoden. Čas od cvetenja do začetka dozorevanja je bil bistveno krajši od običajnega. Konec avgusta pa se je ohladilo in več dni deževalo. Tudi september je bil deževen in hladnejši od povprečja. Dozorevanje je bilo upočasnjeno.
S trgatvijo smo zaradi nevarnosti gnilobe pohiteli. Začeli smo 8. septembra s sauvignonom in končali 3. oktobra s šiponom. Imeli smo več deževnih obdobij, med katerimi smo iskali sončne dni za trgatev. Pogrešali smo daljše sončno suho obdobje, na drugi strani pa smo bili veseli hladnega vremena, ki nam med trgatvijo pomaga ohraniti sortne značilnosti. Količinsko je pridelek bil nekoliko nižji od načrtovanega.
Za letnik 2013 je značilna dolga hladna zima z veliko snega, spremenljiva pomlad, zelo vroča prva polovica ter deževna in hladna druga polovica poletja. Kljub pomanjkanju sonca med trgatvijo smo zaradi zmernega pridelka in hladnega vremena dobili kvalitetno grozdje z odlično ohranjenimi sortnimi značilnostmi.
Leto se je začelo s toplim januarjem in zelo hladnim februarjem. Najhladnejši dan je bil 8. februar, ko se je temperatura v nižjih legah spustila do -15°C in nekaj očes v vinogradih na nižjih legah je bilo prizadetih. Padavin je bilo zelo malo, kar pomeni manjše zaloge vode v tleh in že konec marca smo se bali suše. Kmalu po brstenju, 9. aprila, smo imeli še rahlo spomladansko pozebo. V nižje ležečih delih vinogradov je bila temperatura -1,6°C in nekaj bolj razvitih poganjkov pri rumenem muškatu, chardonnayu in šiponu je pozeblo. Do večje škode nas je ločilo le nekaj desetink stopinje C.
Cvetenje se je začelo 25. maja, na isti dan kot leto prej oz. en teden pred povprečjem. Poletje je bilo najbolj vroče v zadnjih letih. Zabeležili smo nadpovprečno število dni s temperaturo nad 30°C, 24. avgusta celo 36°C. Padavin je bilo zelo malo, a ravno dovolj, da pravilno obremenjeni trsi niso utrpeli škode.
Trgatev smo začeli 3. septembra. Zaradi vročega poletja so tudi pozne sorte zorele pospešeno in s trgatvijo je bilo potrebno pohiteti. Tako smo končali že zadnji dan poletja, 21. septembra, kar je najzgodnejši zaključek trgatve doslej. Za pozne sorte, kot sta renski rizling in šipon, je to 3 tedne prej kot običajno. Grozdje je bilo popolnoma zdravo, sladkorne stopnje nadpovprečne, sortne značilnosti pa kljub vročemu poletju dobro ohranjene.
V letu 2012 smo bili na robu zimske pozebe, spomladanske pozebe in suše. Letnik spada med najtoplejše, trgatev se je zaključila še pred začetkom jeseni. Zaradi pravilne obremenitve trsov (enojni guyot) in pravočasne trgatve smo vse težave uspešno prebrodili. Pridelek je le 10% manjši od načrtovanega in je odlične kakovosti.